9. 12. 2021 Dan ARRS 2021: Podpiramo odličnost

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) znova prireja nacionalni dogodek Dan ARRS: Podpiramo odličnost, ki bo letos v vsebinskem delu usmerjen zlasti v predstavitev novosti in trendov v okviru dejavnosti ARRS. Dogodek bo že drugo leto zapored izveden virtualno.

Nagovor novi generaciji mladih raziskovalk in raziskovalcev, ki predstavlja del dogodka Dan ARRS 2021: Podpiramo odličnost, bo letos prav tako izveden virtualno. Slavnostni govorec bo državni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport dr. Mitja Slavinec.

Del dogodka je tudi predstavitev najvidnejših dosežkov v znanosti. V okviru projekta promocije znanosti ARRS Odlični v znanosti 2021 je bilo letos izbranih 54 raziskovalnih dosežkov, spletne predstavitve 21 najvidnejših s področij vseh znanstvenih ved pa si boste 9. 12. 2021 lahko ogledali na povezavi www.danarrs.si.

(novice) Slovenska skupnost odprte znanosti

cid:image001.png@01D74B15.5FA60070

Obzorje Evropa je okvirni program za financiranje raziskav in inovacij v Evropski uniji za obdobje 2021–2027. Njegov predhodnik, program Obzorje 2020, je leta 2014 za upravičence uvedel obveznost, da zagotovijo odprt dostop do vseh recenziranih znanstvenih publikacij, povezanih z rezultati projektov. Leta 2017 je bil uveden pilotni projekt odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov, ki upravičence obvezuje, da zagotovijo razpoložljivost raziskovalnih podatkov ali navedejo, zakaj podatkov ni mogoče objaviti. Program Obzorje 2020 je med drugim prispeval k postopnemu vključevanju načel odprte znanosti v sedanjo raziskovalno prakso.

Okvirni program Obzorje Evropa prinaša nove zahteve v zvezi z odprto znanostjo:

Odprt dostop do publikacij

  • Obveznost odprtega dostopa velja tudi za monografije, knjižna poglavja in druga obsežna besedila.
  • Stroški objavljanja v odprtem dostopu se financirajo le, če gre za popolnoma odprto revijo. Stroškov objavljanja v hibridnih revijah ni mogoče financirati iz nepovratnih sredstev.
  • Odprti dostop do celotnega besedila publikacije je treba zagotoviti takoj, najpozneje na dan objave.

Upravljanje raziskovalnih podatkov

  • Izvzetje iz obveznosti, povezanih z upravljanjem raziskovalnih podatkov ni več mogoče.
  • Upravičenci upravljajo vse raziskovalne podatke v skladu z načeli FAIR, izdelati morajo načrt upravljanja podatkov in ga redno posodabljati.
  • Zagotoviti je treba odprt dostop do podatkov v skladu z načelom “odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno”, kar pomeni, da podatkov v utemeljenih primerih ni mogoče objaviti, na primer, ko je to v nasprotju z varstvom osebnih podatkov ipd.
  • Upravičenci morajo podatke deponirati v podatkovni repozitorij in jih objaviti (če je to mogoče).
  • Podatki, ki bodo objavljeni, morajo biti objavljeni pod licenco CC-BY ali CC0 ali drugo enakovredno licenco.
  • Stroški za upravljanje podatkov (shranjevanje, obdelava, priprava na arhiviranje itd.) so upravičeni stroški v času trajanja nepovratnih sredstev.
  • V programu dela se lahko, kadar je upravičeno, določijo tudi dodatne obveznosti, da bi se za shranjevanje raziskovalnih podatkov in zagotavljanje dostopa do njih uporabljal Evropski oblak odprte znanosti (EOSC).

Več informacij najdete na povezavah:

Vzorec sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev za program Obzorje Evropa

Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013

Novice slovenske skupnost odprte znanosti

cid:image001.png@01D73116.9A26BAF0

Na poti k uresničitvi nacionalnih ekosistemov za oblak odprte znanosti v jugovzhodni Evropi (JVE)

Nacionalna iniciativa za oblak odprte znanosti (National Open Science Cloud Initiative – NOSCI) je predvidena kot koalicija nacionalnih organizacij, ki imajo pomembno vlogo in interese v Evropskem oblaku odprte znanosti (EOSC). Glavni cilj iniciativ NOSCI bo spodbujanje sinergij na nacionalni ravni in optimizacija oz. izražanje njihovega sodelovanja z evropskimi in globalnimi izzivi na tem področju odprte znanosti, vključno z EOSC-om. Predvideva se, da bodo imele nacionalne iniciative pomembno vlogo v državah članicah in pridruženih državah ter olajšale upravljanje EOSC-a.

Projekt NI4OS-Europe, ki se je zavezal, da bo podpiral upravljanje EOSC-a in vizijo za zagotavljanje vključenosti na evropski ravni, je pričel s prvimi koraki k vzpostavitvi 15 nacionalnih iniciativ za oblak odprte znanosti v jugovzhodni Evropi. Tako bo kmalu zaživela tudi slovenska nacionalna iniciativa, Slovenska skupnost odprte znanosti, v organizaciji Univerzitetne knjižnice Maribor in Arnesa.

Nedavna prizadevanja NI4OS-Europe so osredotočena na opredelitev ustanovitvenih načrtov in zagona iniciativ NOSCI. Vsi partnerji NI4OS-Europe si intenzivno prizadevajo za oblikovanje iniciativ NOSCI v regiji, da bi v letu 2021 dosegli ta pomemben mejnik za odprto znanost v JVE. Dejavnosti se odvijajo v dveh smereh: v prvi je NI4OS-Europe izdelal raznovrstno gradivo za aktivno podporo k ustanavljanju iniciativ NOSCI v JVE. Rezultat projekta 2.2 vsebuje izčrpen vodič, ti. „blueprint“, ki ga lahko vsaka država članica ali pridružena država nadalje prilagodi ter uporabi kot koristen pripomoček pri zagonu nacionalnega oblaka odprte znanosti, oblikovanju različnih vrst nacionalnih iniciativ na različnih stopnjah zrelosti, spremljanju napredka in podpori k upravljanju EOSC-a. Kot dodatek k načrtu sta bila pripravljena tudi dva kontrolna seznama za olajšanje postopka: »Kazalniki za vzpostavitev iniciativ NOSCI« (Indicators for the NOSCIs establishment) in »Delovni procesi za vzpostavitev iniciativ NOSCI« (Workflows for setting up a NOSCI).

https://ni4os.eu/wp-content/uploads/2021/04/checklists.png

Hkrati si NI4OS-Europe prizadeva graditi in mobilizirati akterje in mreže odprte znanosti v regiji. Glavne dejavnosti predstavljajo srečanja z lokalnimi deležniki in nacionalnimi oblikovalci politik, izmenjava informacij o iniciativah za oblak odprte znanosti, politikah in upravljanju odprte znanosti v partnerskih državah ter razvoj enostavnih orodij za olajšanje procesa. NI4OS-Europe je ob namenskem spletnem seminarju na temo vzpostavljanja iniciativ NOSCI pripravil tudi spremno gradivo za usposabljanje in podporo partnerjev NI4OS-Europe.

Iniciative NOSCI so živi ekosistemi odprte znanosti, ki se povezujejo z upravo EOSC-a in predstavljajo sestavni del Združenja EOSC. Iniciative so še posebej pomembne, ker prepoznavajo socialno-ekonomsko raznolikost in stopnjo zrelosti odprte znanosti v posameznih državah, njihovo oblikovanje pa je mogoče prilagoditi glede na posamezne scenarije uporabe. Izjemno koristne so lahko pri pripravi vseh nacionalnih deležnikov na novo fazo razvoja EOSC-a, kjer ima osrednjo vlogo Združenje EOSC, s širjenjem ozaveščenosti in obveščanjem o napredku EOSC-a.

Koristne povezave:

Odprta znanost 2020

Gostitelj: Mlada akademija
Po uspešnih izvedbah dogodka Odprta znanost v Ljubljani v letu 2018 in v Mariboru v letu 2019 bomo v Mladi akademiji tudi letos organizirali podoben dogodek, vendar preko spleta. Tudi tokrat bo potekal v okviru Meseca znanosti, ki ga organizira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, in sicer v obliki štirih e-dogodkov v tednu odprtega dostopa od 19. do 22. oktobra, v času od 18:00 do 19:30.Osredotočili se bomo na štiri teme: Načrt S, reproducibilnost, Evropski oblak odprte znanosti in vrednotenje raziskovalne dejavnosti. Prvi trije dogodki bodo v obliki seminarja, zadnji pa bo okrogla miza. Dogodke si bo možno ogledati v živo na YouTube. Če želite prejeti opomnik o začetku dogodka, se naročite na YouTube kanal Mlade akademije.

https://www.facebook.com/events/644744196413041

Konferenca Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika 2020, 24.-25. 9. 2020

Inštitut za novejšo zgodovino
Privoz 11, Ljubljana

www.sdjt.si/jtdh-2020
Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT), Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT), Inštitut za novejšo zgodovino (INZ) ter raziskovalni infrastrukturi CLARIN.SI in DARIAH-SI bodo 24. in 25. 9. 2020 organizirali konferenco “Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika”, ki se ponaša z več kot 20-letno tradicijo, tematsko širitev na digitalno humanistiko pa smo uvedli leta 2016.

  1. Urnik konference
  2. Tematska področja konference
  3. Pomembni datumi
  4. Navodila za prispevke
  5. Vabljeno predavanje
  6. Registracija
  7. Informacije za avtorje predstavitev
  8. Organizacija
  9. Programski odbor

Tematska področja konference

Na konferenco vabimo raziskovalce, ki delujejo v različnih disciplinah in metodoloških okvirih. Vabimo prispevke z naslednjih področij:

  • govorne in druge eno- in večjezične jezikovne tehnologije;
  • digitalno jezikoslovje: prevodoslovje, korpusno jezikoslovje, leksikologija in leksikografija, standardizacija;
  • digitalna humanistika in zgodovinopisje, literarne vede, etnologija, muzikologija, kulturna dediščina, umetnost ter arheologija;
  • digitalna humanistika v izobraževanju in digitalna publicistika.

Dobrodošli so prispevki, ki predstavljajo smernice, raziskave, dobre prakse, projekte in rezultate na teh področjih. V sklopu konference bodo tudi vabljeni predavanji, študentska sekcija ter paneli o aktualnih temah, povezanih s konferenco. Uradna jezika konference bosta slovenščina in angleščina.

Avtorje izbranih člankov bomo povabili, da svoje prispevke iz JTDH 2020 razširijo za posebno angleško številko revije Slovenščina 2.0. Revija je indeksirana v informacijskem servisu Scopus. Vsak od izbranih prispevkov bo recenziran po običajnem recenzentskem postopku in ga bo potrebno pripraviti v skladu s smernicami, ki jih najdete v navodilih za avtorje.

Dostopnost