V sredo, 5. 4. 2023, je na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) potekala prva seja Slovenske skupnosti odprte znanosti (SSOZ), katere se je je udeležila večina članov. V letu 2022 ustanovljena SSOZ šteje že 29 predstavnikov z akademskega, znanstveno-raziskovalnega, razvojnega, izobraževalnega ter infrastrukturnega področja. Lanskoletno razglasitev ustanovitve SSOZ na Arnesovi konferenci Mreža znanja so pozdravili nacionalni akterji iz visokega šolstva, znanosti in inovacij kot tudi predstavniki Evropske komisije. Takrat so evropske ter slovenske aktivnosti predstavili v sklopu nacionalnega tripartitnega dogodka EOSC na Dnevu odprte znanosti, sedaj pa skupnost naslavlja nove aktualne teme.Za enega izmed največjih izzivov s področja uresničevanja načel odprte znanosti je bil na prvi seji prepoznan sistem vrednotenja znanstveno-raziskovalnega dela in nujnost njegovega spreminjanja, govora pa je bilo tudi o avtorskem pravu ter o nacionalnih rešitvah za trajno hranjenje podatkov, ki bodo prilagojene potrebam slovenskega raziskovalnega okolja. Pomemben element pri prepoznavanju izzivov in vzvodov za delovanje po načelih odprte znanosti in za njihovo reševanje je uspešno komuniciranje. Ena od funkcij skupnosti bo tudi vloga sogovornika s pristojnimi agencijami in MVZI, kjer bodo prepoznani izzivi in dobre prakse usklajene z odločevalci na podlagi potreb skupnosti.Prva seja je bila sestavljena iz dveh sklopov, prvi je bil posvečen predstavitvam različnih aktivnosti in dogajanju s področja odprte znanosti, drugi pa predstavitvi okvira skupnosti in njenega delovanja. Direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK) Miro Pušnik je tako predstavil vsebino projekta konzorcijskih partnerjev, ki bo omogočil podporo pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji. Sledil je vpogled v Zakonodajni in regulativni okvir EU o avtorskih pravicah in podatkih iz programa politike novega raziskovalnega prostora ERA (ang. European Research Area – ERA) s strani ustanoviteljice Inštituta za intelektualno lastnino Maje Bogataj Jančič. V sklepnem delu prvega dela je Peter Sterle z Direktorata za znanost Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) izpostavil ključne točke Akcijskega načrta za odprto znanost ter Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030.V drugem delu seje je po predstavitvi ravnateljice Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM) Dunje Legat na temo delovanja SSOZ in regulativ sledila razprava članov skupnosti. Identificirani izzivi bodo naslovljeni prek delovanja namenskih strokovnih teles, ki bodo ustanovljena za učinkovito reševanje odprtih vprašanj, ravno tako so bila določena četrtletna srečanja z namenom spremljanja in razvoja ukrepov na področju odprte znanosti.SSOZ kot slovenska iniciativa za oblak odprte znanosti naslavlja celoten spekter tematik in tako povezuje vodilne slovenske institucije pri uresničevanju ciljev, ki jih skupnost prepozna kot pomembne in prioritetne za uspešno delovanje celotnega sektorja. Za organizacijo in koordinacijo dogodka sta poskrbela Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes) ter Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) ob podpori MVZI.
Državni zbor RS je konec marca 2022 sprejel Resolucijo o Strategiji znanstvenoraziskovalno-inovacijskega razvoja Slovenije 2030, ki je bila aprila 2022 objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Gre za ključni slovenski strateški dokument za raziskave in inovacije do leta 2030, ki bo osnova za oblikovanje politik, povezanih z družbenim in gospodarskim razvojem ter družbenimi izzivi. Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je neločljivo prepletena z Resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva 2030, obe pa sta usklajeni s strategijo razvoja Slovenije 2030. Na izvedbeni ravni bo Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti dopolnjena z akcijskimi načrti in področnimi strateškimi dokumenti (npr. Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur, Akcijski načrt za področje odprte znanosti, Akcijski načrt za pisarne za prenos tehnologij, Akcijski načrt za področje enakih možnosti), ki bodo opredelili zastavljene cilje in jih nadgradili z merljivimi kazalniki spremljanja.
Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki temelji na 10. členu novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, uvaja odprto znanost kot pomemben sestavni del znanstvenoraziskovalnega dela. V okviru horizontalnih ciljev pod točko 6.2. Strategija opredeljuje šest ključnih ukrepov na področju odprte znanosti, in sicer:
1 Učinkovito upravljanje in financiranje razvoja in zagotavljanja mednarodne skladnosti nacionalnega ekosistema odprte znanosti, s tem povezanih nacionalnih struktur in infrastruktur ter vključevanje v mednarodne povezave in infrastrukture.
2 Uvedba sodobnih pristopov vrednotenja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti (kot npr. DORA (Sanfranciška deklaracija o vrednotenju raziskovalne dejavnosti/San Francisco Declaration on Research Assesment), Leidenski manifest o vrednotenju znanosti/Leiden Manifesto for Research Metrics), smernice ERA (Odbor za evropski raziskovalni prostor in inovacije/European Research Area and Innovation Committee) za povečanje kakovosti in vpliva raziskav.
3 Zagotavljanje skladnosti rezultatov znanstvenih raziskav z načeli FAIR (najdljivi/»Findable«, dostopni/»Accessible«, povezljivi/»Interoperable« in ponovno uporabljivi/»Reusable«) ter zagotovitev polne in takojšnje odprte dostopnosti (ob upoštevanju upravičenih izjem).
4 Vzpostavitev nacionalne skupnosti za odprto znanost za uvajanje in spremljanje odprte znanosti v Sloveniji ter vključevanje v ERA in širše.
5 Spodbujanje razvoja občanske znanosti in vključevanje javnosti v znanstvenoraziskovalno dejavnost.
6 Spodbujanje razvoja nacionalne znanstvene založniške dejavnosti za delovanje po načelih odprte znanosti.
Ti ukrepi, ki so prepoznani kot bistveni za razvoj odprte znanosti v Sloveniji, so osnova za akcijski načrt za odprto znanost, ki je v pripravi. Predvidoma še letos naj bi ga sprejela Vlada Republike Slovenije.
Posvet bo osredotočen na iskanje sinergije različnih pogledov za poenotenje na nivoju Republike Slovenije. Namen posveta je ugotoviti skupne deležnike, identificirati stališča in probleme. Kompleksnost teme posveta(ov) naj nudi odgovor za znanost, financiranje, habilitacije, jezik, verodostojnost informacij itn. Predstavljeni bodo pogledi na sedanjost in prihodnost odprte znanosti in odprtega spletnega objavljanja znanstvenih dosežkov. Posvet bo skušal potrditi tezo, da ima odprta znanost pomembno, če že ne ključno vlogo pri krepitvi učinka, kakovosti, učinkovitosti, preglednosti in integritete raziskav in inovacij, ter da zbližuje znanost in družbo. V svetu se poudarja, da sta biblioraznolikost in večjezičnost ter priznavanje vseh znanstvenih produkcij pomembna elementa politike evropskega raziskovalnega prostora o odprti znanosti.
Z začetkom leta 2022 se je v Sloveniji začel uporabljati nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Omogočal bo razvoj kakovostne in globalno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti, izboljšal financiranje in vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor.
Ena od pomembnih vsebin zakona so zahteve na področju odprte znanosti. Znanstvenoraziskovalna dejavnost mora temeljiti na načelih odprte znanosti (člen 2(6)), kar vključuje zlasti odprt dostop (po načelu odprt, kolikor mogoče, zaprt, kolikor je nujno) do vseh raziskovalnih rezultatov (ti morajo biti najdljivi, dostopni, interoperabilni in vnovič uporabni oziroma FAIR), uporabo odgovornih metrik za ocenjevanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter vključevanje skupnosti in občanske znanosti.
Ukrepi odprte znanosti so del aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (člen 16). Sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se z zakonom namenjajo tudi za sofinanciranje izvajanja ukrepov odprte znanosti (člen 12(2) točka 2 in 9). V okviru institucionalne samoevalvacije se morajo obravnavati tudi aktivnosti odprte znanosti (člen 31(1)).
Odprti znanosti so poleg navedenega v celoti posvečeni trije členi zakona (členi 40, 41 in 42).
V 40. členu je definirano, da odprta znanost obsega predvsem odprt dostop do raziskovanih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter povezovanje in vključevanje zainteresirane javnosti v raziskovani proces. Podrobnejše zahteve za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela po načelih odprte znanosti določi vlada ob upoštevanju Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije ter priporočil evropskih raziskovalnih politik. Ukrepi odprte znanosti se opredelijo v akcijskem načrtu, ki ga sprejme vlada. Vrednotenje in ocenjevanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovalnih programov in projektov mora spodbujati odprto znanost.
V 41. členu je določeno, da mora v okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %, financer zahtevati, izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti pa zagotoviti odprt dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter drugih rezultatov raziskav. Izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma raziskovalci morajo to obveznost upoštevati tudi pri individualnem upravljanju s pravicami intelektualne lastnine, tako da si pridržijo ustrezen obseg pravic, potreben za izpolnjevanje obveznosti iz tega odstavka.
Rezultati raziskav, sofinancirani iz javnih virov, morajo biti odprti in dostopni ob upoštevanju omejitev, ki jih nalagajo varstvo intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov, varnost oseb ali države. Odprti raziskovalni podatki morajo biti objavljeni ali drugače dostopni na način, ki omogoča njihovo najdljivost, dostopnost, interoperabilnost ter vnovično uporabo. Podrobnejše zahteve glede priprave znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter roke za zagotovitev odprtega dostopa določi vlada.
Osebni podatki iz vsebine raziskav, sofinanciranih z javnimi viri, se lahko naknadno obdelujejo za raziskovalne namene, primerljive začetnim raziskovalnim namenom, ali druge raziskovalne namene v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Zakon v nadaljevanju ureja še nekatere podrobnosti na tem področju.
Nadalje 42. člen določa, da morajo znanstvene revije izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji in zamejstvu, ki vsebujejo recenzirane članke in je njihovo izdajanje v celoti financirano z državnimi viri, zagotoviti odprt dostop do svojih vsebin. Financiranje znanstvenih monografij z državnimi viri se izvaja pod pogoji, ki omogočajo odprti dostop do celotnih vsebin digitalnih izdaj znanstvenih monografij ob objavi ob upoštevanju pravic intelektualne lastnine in upravljanju avtorskih pravic s prostimi licencami.
Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije, na katero se sklicuje zakon, je sedaj že v obravnavi v državnem zboru, zato kmalu pričakujemo njen sprejem. Akcijski načrt z ukrepi odprte znanosti pa je v pripravi. V letu 2022 Slovenija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost načrtuje začetek več pomembnih aktivnosti na področju digitalizacije za odprto znanost – projekt nadgradnje hrbteničnega omrežja javnih raziskovalnih organizacij in izgradnje dveh podatkovnih repozitorijev ter projekt prilagoditve javnih raziskovalnih organizacij za delovanje po načelih odprte znanosti.
