Open Research Europe bo v četrtek, 20. oktobra, gostil spletni seminar. Registrirajte se tukaj!
Prisluhnite strokovnemu odboru raziskovalcev medicine in zdravja ter strokovnjakov iz industrije, kjer bodo razpravljali o najnovejših temah in trendih na tem področju, kot so spremembe vrednotenja raziskav, pomen strogih preverjanj pred objavo in priložnosti za sodelovanje.
Panelisti:
Dr. Alicia Estacio Gomez (urednica za pridobivanje vsebin, Open Research Europe)
Prof. Mangala Srinivas (svetovalec portala skupnosti, medicinska biotehnologija)
Dr. Sudip Das (svetovalec za zbiranje, imunološke motnje in intervencije)
Prof. Clementina Cocuzza (svetovalka portala skupnosti, klinična medicina)
Prof. Lisa Ng (članica znanstvenega svetovalnega odbora, medicinske in zdravstvene vede)
Spoznajte Open Research Europe ORE Izvedite več o spremembah v vrednostenju raziskav in o tem, kako bi to lahko vplivalo na raziskovalno skupnost medicine in zdravja Raziščite strogost preverjanj pred objavo na Open Research Europe Pogovorite se o možnostih za sodelovanje med evropskimi in azijskimi raziskovalnimi skupinami v okviru programov financiranja Evropske komisije Poslušajte izkušnje raziskovalcev medicine in zdravja ter strokovnjakov iz industrije iz prve roke Postavite svoja vprašanja!
Se ne morete udeležiti spletnega seminarja? Vseeno se lahko registrirate in na zahtevo vam bodo poslali posnetek za ogled!
v okviru Mreže znanja 2022, hotel Four Points by Sheraton Ljubljana, 11. oktober 2022
Dan odprte znanosti 2022 je dogodek Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, raziskovalnih organizacij, Univerzitetne knjižnice Maribor in javnega zavoda Arnes. Konferenca je del serije tripartitnih dogodkov EOSC in je tudi prvo srečanje Slovenske skupnosti odprte znanosti (SSOZ).
V preteklem letu so se vse članice Evropske unije, skupaj z Evropsko komisijo, zavezale k prenovi Evropskega raziskovalnega prostora. Rdeča nit reforme pri prenovi preoblikovanja je prehod na odprto znanost in v tem okviru tudi vzpostavitev EOSC, Evropskega oblaka odprte znanosti.
Slovenija je konec lanskega leta sprejela nov zakon o znanosti, s katerim smo omogočili tudi izvajanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti po načelih odprte znanosti. Temu pa bo potrebno prilagoditi tudi financiranje.
Za podporo raziskovalnim organizacijam pri prehodu na delovanje po načelih odprte znanosti smo v Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 predvideli ustanovitev nacionalne skupnosti za odprto znanost. Konferenca Dan odprte znanosti 2022 predstavlja enega od uvodnih dejanj pri vzpostavljanju Slovenske skupnosti odprte znanosti.
Dan odprte znanosti 2022 povezuje ključne deležnike, tj. Združenje EOSC (EOSC Association), Evropsko komisijo, nacionalne akterje, oblikovalce politik, financerje in Slovensko skupnost odprte znanosti. Dogodek je del serije tripartitnih dogodkov EOSC, ki jih spodbuja Evropska komisija, Združenje EOSC in usmerjevalni odbor EOSC, v katerem so zastopane države članice in pridružene članice EU.
Na konferenci bomo spregovorili o zavezah Evropskega raziskovalnega prostora in pričeli tlakovati pot usklajenemu napredku slovenskega raziskovalnega prostora v kontekstu odprte znanosti in evropskih smernic, povezovanju odločevalcev in oblikovalcev politik, izvajalcev znanosti ter ponudnikov storitev, s ciljem oblikovati spodbudno raziskovalno okolje, ki ustvarja rezultate raziskav po načelih FAIR.
Na dogodek se je potrebno prijaviti. Število mest je omejeno, dogodek pa boste lahko spremljali tudi preko video prenosa v živo.
ZDA so leta 2008 uvedle zeleni odprti dostop za publikacije na podlagi raziskav, ki jih financirajo Nacionalni inštituti za zdravje (National Institutes of Health, NIH). Takrat sprejeti zakon zahteva, da je vse tovrstne publikacije potrebno arhivirati v javno dostopnem repozitoriju PubMedCentral najkasneje v enem letu po objavi. Od takrat naprej je ameriški kongres večkrat neuspešno poskušal enako politiko, kot velja za NIH, uzakoniti tudi za ostala zvezna telesa. Da bi proces premaknila z mrtve točke, je Bela hiša leta 2013 izdala direktivo o odprtem dostopu do publikacij in podatkov, ki zadeva vse zvezne agencije s proračuni za raziskovanje in razvoj v vrednosti vsaj 100 milijonov USD.
Na področju odprtega dostopa v ZDA se zdaj obeta nov napredek. Administracija predsednika Joeja Bidna je 25. 8. 2022 odredila, da morajo zvezne agencije do konca leta 2025 v odprtem dostopu brezplačno objaviti vse javno financirane publikacije takoj po objavi končnega recenziranega rokopisa (postprint). Odprto morajo objaviti tudi podatke, na katerih temeljijo te publikacije, in sicer “brez odlašanja”. Bela hiša je s tem bistveno omejila, vendar ne formalno odpravila, zmožnosti znanstvenih založnikov, da končne različice javno financiranih publikacij do enega leta ohranijo za naročniškim plačilnim zidom (pod embargom). S tem se politika odprtega dostopa v ZDA približuje politiki kOAlicije S.
Podrobnosti novih ukrepov, vključno s financiranjem odprtega dostopa, za zdaj sicer ostajajo nedorečene. Znano je, da krepi ne predvidevajo ene same poti do odprtega dostopa, npr. izključno prek objavljanja v zlatih revijah. Raziskovalci, ki objavljajo v naročniških revijah, bodo imeli možnost objaviti končni recenzirani rokopis (postprint) v javnem repozitoriju ali na drugem podobnem mestu, ki ga bo odobrila agencija. Znanstveni založniki pa bodo za plačilnim zidom še vedno lahko ohranili svoje založniško oblikovane publikacije (version of record, VoR). Vsaka zvezna agencija mora oblikovati svojo politiko odprtega dostopa do konca leta 2024 in jo uvesti do konca leta 2025.
Po ocenah Urada za znanost in tehnološko politiko Bele hiše je bilo leta 2020 na podlagi zveznega financiranja ustvarjenih 195.000 do 263.000 znanstvenih člankov ali približno 7–9 % svetovne znanstvene produkcije, ki je tisto leto znašala 2,9 milijona člankov.
Kriza COVID-19 je poudarila potrebo po takojšnjem odprtem dostopu do znanstvenih publikacij, saj se je hiter dostop do najnovejših rezultatov raziskav izkazal za bistvenega pri hitrem odzivu na epidemiološko krizo. Odprta in bolj dostopna znanost ima ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti, učinkovitosti, preglednosti in celovitosti raziskav in inovacij.
Svet EU v svojih sklepih o odprti znanosti predlaga skupno ukrepanje v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru na treh področjih: reforma sistemov vrednotenja raziskovalne dejavnosti, razvoj zmogljivosti za akademsko založništvo in znanstveno komunikacijo ter spodbujanje večjezičnosti za večjo prepoznavnost raziskovalnih rezultatov EU. Izboljšave na teh treh področjih bodo naredile raziskovalne kariere privlačnejše, olajšale znanstvene izmenjave ter zbližale znanost in družbo.
Cilj študije »Ocenjevanje ponovljivosti rezultatov raziskav v Okvirnih programih EU za raziskave« je pomagati Evropski komisiji pri razumevanju, testiranju in spremljanju napredka ponovljivosti skozi čas in med programi. Študija se je osredotočila predvsem na stanje ponovljivosti med izvajanjem Obzorja 2020. Študija se je oprla na zasnovo raziskave z mešanimi metodami, ki je združevala kvalitativno besedilno analizo 50 projektov Obzorja 2020, kvantitativno oceno 300 projektov Obzorja 2020, pa tudi veliko anketo za raziskovalce, urednike revij in financerje raziskav. Zbrani podatki kažejo, da je, čeprav je ponovljivost raziskav pomembno načelo za zainteresirane strani na splošno, stopnja izvajanja praks, povezanih s ponovljivostjo, zelo mešana. Ugotovitve kažejo, da so ključne ovire za ponovljivost kulturni dejavniki na znanstvenem področju (npr. pritiski za objavljanje, pomanjkanje poznavanja raziskovalnih praks, povezanih s ponovljivostjo) in dojemanje, da je ponovljivost draga v smislu časa in virov. Na podlagi teh ugotovitev ta študija ponuja obsežen sklop priporočil za financerje raziskav, da premagajo obstoječe ovire in povečajo ponovljivost raziskav in inovacij, ki jih financira EU.
RDA vozlišče Slovenije se pridružuje programu 19. plenarnega srečanja s spletnim dogodkom na temo uveljavljanja podatkovnega svetovanja (data stewardship) v Sloveniji. Namen srečanja je prevetriti trenutno stanje, izmenjati izkušnje in primere dobre prakse, ter ugotoviti, kako lahko razvoj v prihodnosti podpre vozlišče.
Srečanje bo
v petek, 17. junija 2022, 10:00-12:00
Program srečanja:
Novosti v slovenski zakonodaji (Ivan Skubic, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport)
Viri in usposabljanja v RDA (Maja Dolinar, Arhiv družboslovnih podatkov)
Dejavnosti vzpostavljenih podpornih centrov:
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (Miro Pušnik)
Arhiv družboslovnih podatkov (Sonja Bezjak in Irena Vipavc Brvar)