Vodnik je zasnovan kot praktična zbirka orodij za pomoč pri vodenju projekta skupnostne znanosti. Sestavljena je bila iz prispevkov članov skupnosti raziskovalnih knjižnic in je bila temeljito recenzirana.
Oddelek o spretnostih (skills) se osredotoča na uporabo podatkov in to novo vlogo knjižnice pri tem izzivu – pri javnem udejstvovanju in podpori raziskovalcem. Vodnik ponuja številne nasvete, po korakih in konkretne primere projektov. V vodniku boste spoznali različne vloge posameznikov v projektu, vodenje projektov, komuniciranje, uporabo podatkov in znanja, ki jih posredujejo posamezniki, vprašanja podatkov FAIR in kako je mogoče znanstveno pismenost uporabiti za soustvarjanje in izobraževanje v skupnostni znanosti.
Raziskovalci poskušajo nova področja skupnostne znanosti, saj so digitalne storitve prežele številne dele življenja ljudi, kot so – sledenje zdravju v prenosnih napravah, uporaba podatkov za COVID‑19 ter blažitev in spremljanje podnebnih sprememb. Raziskovalne knjižnice so v edinstvenem položaju, da ponudijo okvire in infrastrukture, ki jih je zgradilo gibanje za odprto znanost, za širšo uporabo raziskovalcem v družbi.
Skupnostna znanost je pogosto tesno povezana z ustvarjanjem podatkov. Skupnostno znanost lahko raziskovalec uporabi za ugotavljanje, kateri podatki lahko odgovorijo na njihova vprašanja, ali za povečanje znanstvene pismenosti v širši družbi, tako da pritegne državljane in druge zainteresirane strani, ki jih podatki zanimajo: zbiranje podatkov, pripovedovanje o podatkih ali preureditev podatkov.
Skupnostna znanost je ključni steber odprte znanosti. Priporočilo UNESCO o odprti znanosti prvič omenja soglasje o definicijah in načelih odprte znanosti. Skupnostna znanost ima različne vloge v splošnem prizadevanju odprte znanosti za demokratizacijo znanja.
Vodnik je del tematske serije štirih razdelkov, ki temeljijo na načrtu za odprto znanost LIBER, ki pokrivajo bistvene elemente za podporo projektom skupnostne znanosti: spretnosti, infrastrukturo, dobro prakso in razvoj programov.
V Mladi akademiji bomo četrto leto zapored v okviru Meseca znanosti, ki ga prireja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, organizirajo dogodek Odprta znanost. Tako kot lanski bo tudi letošnji dogodek potekal v obliki niza štirih dogodkov, pri čemer bodo trije potekali v celoti prek spleta, en pa v hibridni obliki s spletnim prenosom v živo.
Dogodki so potekali štiri torke v novembru, tematsko pa so spodbujanje in nagrajevanje odprtih znanstvenih praks, odprt dostop do raziskovalne infrastrukture, odprto strojno opremo in podporo načelom FAIR v okviru Evropskega oblaka odpre znanosti (EOSC).
Gre za zbirko izkušenj, pridobljenih na področju odprte znanosti pri spopadanju s pandemijo, ki jih je mogoče uporabiti v podnebnih ukrepih. Prispevalo je 25 govornikov in moderatorjev konference, vseh uglednih akterjev v svetovnem gibanju za odprto znanost.
Veseli nas tudi, da je Melissa Fleming, generalna podsekretarka Združenih narodov na oddelku za globalne komunikacije, zagotovila uvod, vključno s pozivom k nujnemu ukrepanju.
Raziskovalec, vsebine iz učbenika ti bodo pomagale pri ravnanju s podatki, da jih bo mogoče poiskati, da bodo razumljivi, trajno dostopni in uporabni za različne namene.
V kratki predstavitvi Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani boste spoznali načela delovanje Ustvarjalnice, naprave, ki so v Ustvarjalnici na voljo, možnosti vključevanja uporabniške skupnosti v upravljanje ter načine in oblike usposabljanja. Na kratko tudi o načrtih na tem področju.
