Dan Slovenskega superračunalniškega omrežja

13. oktobra 2022 bomo v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana Mons organizirali Dan Slovenskega superračunalniškega omrežja. Predstavili bomo najnovejša dogajanja in aktivnosti na področju superračunalništva v Sloveniji in širšem evropskem prostoru.

Program bomo dopolnili s predstavitvami delovanja Nacionalnega kompetenčnega centra za superračunalništvo in največjega slovenskega superračunalnika EuroHPC Vega na IZUM, predstavili bomo nekaj primerov dobrih praks uporabe zmogljivih superračunalnikov na različnih znanstvenih področjih ter tehnično plat infrastrukture za hranjenje velepodatkov.

Na dogodek, ki bo potekal v okviru projekta EuroCC, Arnesove konference Mreža znanja in Meseca znanosti, se je potrebno prijaviti. Udeležba je brezplačna.

Program 
8.00-9.00Registracija
9.00-11.00Slovensko superračunalniško omrežje – aktualna dogajanja, Samo stanič, Univerza v Novi Gorici, Koordinator SLINGSlovenski nacionalni kompetenčni center (NCC Slovenija), Damjan Harisch, Arnes, koordinator NCC SlovenijaSuperračunalniška izobraževanja, Uroš Lotrič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatikoMednarodne aktivnosti HPC in sodelovanje SLING, Andrej Filipčič, Institut “Jožef Stefan”10 let od odkritja Higgsovega bozona in eksperiment ATLAS, Borut Pavel Kerševan, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fizikoSuperračunalnik EuroHPC Vega – projekti, utilizacija in razvojne aktivnosti, Dejan Valh, Institut informacijskih znanosti
11.00-11.30Odmor za kavo
11.30-13.30Računalniški vid, Danijel Skočaj, Laboratorij za umetne vizualne spoznavne sisteme, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatikoAnaliza mikrografov iz krioelektronskega mikroskopa, Matic Kisovec, Odsek za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutuAnaliza govoraIntegrirano modeliranje jedrske fuzije, Leon Kos, Laboratorij za konstruiranje LECAD, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvoSuperračunalništvo in odprti podatki – tehnična plat infrastrukture za hranjenje velepodatkov, Marko Ferme in Janez Brezovnik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
13.30Kosilo

Dan Slovenskega superračunalniškega omrežja boste lahko spremljali tudi prek prenosa v živo. Del programa sta tudi popoldanski delavnici: Uporabljajmo superračunalnike in Uvod v Linux za HPC, na kateri se je potrebno dodatno prijaviti.

Lep pozdrav,
ekipa SLING


 www.sling.si
Mesec znanosti 2022

Dan odprte znanosti 2022

Nacionalni tripartitini EOSC dogodek

v okviru Mreže znanja 2022, hotel Four Points by Sheraton Ljubljana, 11. oktober 2022

Dan odprte znanosti 2022 je dogodek Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, raziskovalnih organizacij, Univerzitetne knjižnice Maribor in javnega zavoda Arnes. Konferenca je del serije tripartitnih dogodkov EOSC in je tudi prvo srečanje Slovenske skupnosti odprte znanosti (SSOZ).

V preteklem letu so se vse članice Evropske unije, skupaj z Evropsko komisijo, zavezale k prenovi Evropskega raziskovalnega prostora. Rdeča nit reforme pri prenovi preoblikovanja je prehod na odprto znanost in v tem okviru tudi vzpostavitev EOSC, Evropskega oblaka odprte znanosti.

Slovenija je konec lanskega leta sprejela nov zakon o znanosti, s katerim smo omogočili tudi izvajanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti po načelih odprte znanosti. Temu pa bo potrebno prilagoditi tudi financiranje.

Za podporo raziskovalnim organizacijam pri prehodu na delovanje po načelih odprte znanosti smo v Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 predvideli ustanovitev nacionalne skupnosti za odprto znanost. Konferenca Dan odprte znanosti 2022 predstavlja enega od uvodnih dejanj pri vzpostavljanju Slovenske skupnosti odprte znanosti.

Dan odprte znanosti 2022 povezuje ključne deležnike, tj. Združenje EOSC (EOSC Association), Evropsko komisijo, nacionalne akterje, oblikovalce politik, financerje in Slovensko skupnost odprte znanosti. Dogodek je del serije tripartitnih dogodkov EOSC, ki jih spodbuja Evropska komisija, Združenje EOSC in usmerjevalni odbor EOSC, v katerem so zastopane države članice in pridružene članice EU.

Na konferenci bomo spregovorili o zavezah Evropskega raziskovalnega prostora in pričeli tlakovati pot usklajenemu napredku slovenskega raziskovalnega prostora v kontekstu odprte znanosti in evropskih smernic, povezovanju odločevalcev in oblikovalcev politik, izvajalcev znanosti ter ponudnikov storitev, s ciljem oblikovati spodbudno raziskovalno okolje, ki ustvarja rezultate raziskav po načelih FAIR.

Na dogodek se je potrebno prijaviti. Število mest je omejeno, dogodek pa boste lahko spremljali tudi preko video prenosa v živo.

Vljudno vabljeni!

PROGRAM IN PRIJAVA

Regionalni dogodek EOSC NI4OS-Europe

Projekt NI4OS-Europe organizira enega največjih dogodkov v živo v okviru trajanja projekta, regionalno konferenco EOSC. Dogodek bo poudaril dosežke NI4OS-Europe in njegov prispevek k napredovanju JV regije Evrope pri sodelovanju v evropskem oblaku odprte znanosti. Program bo zajemal teme, kot so evropski oblak odprte znanosti, odprta znanost in z njo povezane politike, pa tudi poglede raziskovalcev na storitve in infrastrukturo.
Ker gre za 20. obletnico Budimpeštanske pobude za odprti dostop (BOAI), je ta konferenca odlična priložnost, da opozorimo na njen pomen v gibanju za odprti dostop in proslavimo obletnico.

Konferenca bo potekala 28. in 29. septembra 2022 na Univerzi za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti (Budapest University of Technology and Economics). Omogočeno bo tudi spremljanje na daljavo preko videokonference.

Dogodek je namenjen visokošolski in raziskovalni sferi, strokovnjakom za infrastrukturo, ponudnikom storitev, strokovnjakom za odprto znanost in oblikovalcem politik.

Vabljeni, da se dogodka udeležite in vabilo delite v svojih krogih. 

PROGRAM IN PRIJAVA

Bela hiša zahteva takojšen odprti dostop do vseh javno financiranih znanstvenih člankov do leta 2025

The White House by David Mark from Pixabay

ZDA so leta 2008 uvedle zeleni odprti dostop za publikacije na podlagi raziskav, ki jih financirajo Nacionalni inštituti za zdravje (National Institutes of Health, NIH). Takrat sprejeti zakon zahteva, da je vse tovrstne publikacije potrebno arhivirati v javno dostopnem repozitoriju PubMedCentral najkasneje v enem letu po objavi. Od takrat naprej je ameriški kongres večkrat neuspešno poskušal enako politiko, kot velja za NIH, uzakoniti tudi za ostala zvezna telesa. Da bi proces premaknila z mrtve točke, je Bela hiša leta 2013 izdala direktivo o odprtem dostopu do publikacij in podatkov, ki zadeva vse zvezne agencije s proračuni za raziskovanje in razvoj v vrednosti vsaj 100 milijonov USD.

Na področju odprtega dostopa v ZDA se zdaj obeta nov napredek. Administracija predsednika Joeja Bidna je 25. 8. 2022 odredila, da morajo zvezne agencije do konca leta 2025 v odprtem dostopu brezplačno objaviti vse javno financirane publikacije takoj po objavi končnega recenziranega rokopisa (postprint). Odprto morajo objaviti tudi podatke, na katerih temeljijo te publikacije, in sicer “brez odlašanja”. Bela hiša je s tem bistveno omejila, vendar ne formalno odpravila, zmožnosti znanstvenih založnikov, da končne različice javno financiranih publikacij do enega leta ohranijo za naročniškim plačilnim zidom (pod embargom). S tem se politika odprtega dostopa v ZDA približuje politiki kOAlicije S.

Podrobnosti novih ukrepov, vključno s financiranjem odprtega dostopa, za zdaj sicer ostajajo nedorečene. Znano je, da krepi ne predvidevajo ene same poti do odprtega dostopa, npr. izključno prek objavljanja v zlatih revijah. Raziskovalci, ki objavljajo v naročniških revijah, bodo imeli možnost objaviti končni recenzirani rokopis (postprint) v javnem repozitoriju ali na drugem podobnem mestu, ki ga bo odobrila agencija. Znanstveni založniki pa bodo za plačilnim zidom še vedno lahko ohranili svoje založniško oblikovane publikacije (version of record, VoR). Vsaka zvezna agencija mora oblikovati svojo politiko odprtega dostopa do konca leta 2024 in jo uvesti do konca leta 2025.

Po ocenah Urada za znanost in tehnološko politiko Bele hiše je bilo leta 2020 na podlagi zveznega financiranja ustvarjenih 195.000 do 263.000 znanstvenih člankov ali približno 7–9 % svetovne znanstvene produkcije, ki je tisto leto znašala 2,9 milijona člankov.

Dostopnost