Z začetkom leta 2022 se je v Sloveniji začel uporabljati nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Omogočal bo razvoj kakovostne in globalno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti, izboljšal financiranje in vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor.

Ena od pomembnih vsebin zakona so zahteve na področju odprte znanosti. Znanstvenoraziskovalna dejavnost mora temeljiti na načelih odprte znanosti (člen 2(6)), kar vključuje zlasti odprt dostop (po načelu odprt, kolikor mogoče, zaprt, kolikor je nujno) do vseh raziskovalnih rezultatov (ti morajo biti najdljivi, dostopni, interoperabilni in vnovič uporabni oziroma FAIR), uporabo odgovornih metrik za ocenjevanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter vključevanje skupnosti in občanske znanosti.

Ukrepi odprte znanosti so del aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (člen 16). Sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se z zakonom namenjajo tudi za sofinanciranje izvajanja ukrepov odprte znanosti (člen 12(2) točka 2 in 9). V okviru institucionalne samoevalvacije se morajo obravnavati tudi aktivnosti odprte znanosti (člen 31(1)).

Odprti znanosti so poleg navedenega v celoti posvečeni trije členi zakona (členi 40, 41 in 42).

V 40. členu je definirano, da odprta znanost obsega predvsem odprt dostop do raziskovanih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter povezovanje in vključevanje zainteresirane javnosti v raziskovani proces. Podrobnejše zahteve za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela po načelih odprte znanosti določi vlada ob upoštevanju Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije ter priporočil evropskih raziskovalnih politik. Ukrepi odprte znanosti se opredelijo v akcijskem načrtu, ki ga sprejme vlada. Vrednotenje in ocenjevanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovalnih programov in projektov mora spodbujati odprto znanost.

V 41. členu je določeno, da mora v okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %, financer zahtevati, izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti pa zagotoviti odprt dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter drugih rezultatov raziskav. Izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma raziskovalci morajo to obveznost upoštevati tudi pri individualnem upravljanju s pravicami intelektualne lastnine, tako da si pridržijo ustrezen obseg pravic, potreben za izpolnjevanje obveznosti iz tega odstavka.

Rezultati raziskav, sofinancirani iz javnih virov, morajo biti odprti in dostopni ob upoštevanju omejitev, ki jih nalagajo varstvo intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov, varnost oseb ali države. Odprti raziskovalni podatki morajo biti objavljeni ali drugače dostopni na način, ki omogoča njihovo najdljivost, dostopnost, interoperabilnost ter vnovično uporabo. Podrobnejše zahteve glede priprave znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter roke za zagotovitev odprtega dostopa določi vlada.

Osebni podatki iz vsebine raziskav, sofinanciranih z javnimi viri, se lahko naknadno obdelujejo za raziskovalne namene, primerljive začetnim raziskovalnim namenom, ali druge raziskovalne namene v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Zakon v nadaljevanju ureja še nekatere podrobnosti na tem področju.

Nadalje 42. člen določa, da morajo znanstvene revije izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji in zamejstvu, ki vsebujejo recenzirane članke in je njihovo izdajanje v celoti financirano z državnimi viri, zagotoviti odprt dostop do svojih vsebin. Financiranje znanstvenih monografij z državnimi viri se izvaja pod pogoji, ki omogočajo odprti dostop do celotnih vsebin digitalnih izdaj znanstvenih monografij ob objavi ob upoštevanju pravic intelektualne lastnine in upravljanju avtorskih pravic s prostimi licencami.

Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije, na katero se sklicuje zakon, je sedaj že v obravnavi v državnem zboru, zato kmalu pričakujemo njen sprejem. Akcijski načrt z ukrepi odprte znanosti pa je v pripravi. V letu 2022 Slovenija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost načrtuje začetek več pomembnih aktivnosti na področju digitalizacije za odprto znanost – projekt nadgradnje  hrbteničnega omrežja javnih raziskovalnih organizacij in izgradnje dveh podatkovnih repozitorijev ter projekt prilagoditve javnih raziskovalnih organizacij za delovanje po načelih odprte znanosti. 

Pripravilo: MIZŠ

Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID)

Lep pozdrav,

Slovenska skupnost odprte znanosti

(v nastajanju)

Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on TwitterShare on LinkedIn
Dostopnost