Novice – Odprta znanost

Spremljanje aktualnih dogodkov na področju odprte znanosti

Spletni seminar: Raziskave s področja etničnih in migracijskih študij v Sloveniji

VABILO na spletni seminar ADP: raziskave s področja etničnih in migracijskih študij v Sloveniji

V spletnem seminarju, ki bo potekal v torek, 29. 11. 2022, bomo predstavili novo tematsko zbirko podatkov s področja etničnih in migracijskih študij v Sloveniji. Namen je izboljšati dostopnost in prepoznavnost kakovostnih raziskovalnih podatkov in spodbuditi k oblikovanju živahne in sodelujoče skupnosti s tega področja.

Na seminarju bodo sodelovali raziskovalci in raziskovalke, ki so aktivno sodelovali pri snovanju zbirke oz. so vanjo že prispevali svoje raziskave.

Program dogodka in registracija sta na voljo na povezavi.

Praktična delavnica na temo podatkov in odprtokodne programske opreme za odprto znanost

Praktična delavnica na temo podatkov in odprtokodne programske opreme za odprto znanost Projekt NI4OS-Europe 30. novembra in 1. decembra 2022 organizira dvodnevni hibridni dogodek z naslovom Touching on Data and Open-Source Software for Open Science. Delavnico bodo na lokaciji gostili Inštitut Ruđer Bošković in SRCE na Hrvaškem ter Univerza v Beogradu v Srbiji. Udeleženci in mentorji, ki prihajajo iz drugih držav, se bodo delavnici lahko pridružili na daljavo.

Namen delavnice je osvetliti obstoječa vprašanja in težave, povezane z napredki odprte znanosti in uporabo brezplačne in odprte programske opreme (FOSS) v znanosti, zajela pa bo tudi poglede skupnosti projekta poglede skupnosti NI4OS-Europe in pripomogla k razvijanju idej v zvezi z raziskovalno programsko opremo, orodji in praktičnimi pristopi. Dogodek bo udeležencem in drugim deležnikom pomagal pri reševanju omenjenih vprašanj, služil pa bo tudi kot orodje za promocijo obravnavanih tem in izboljšanje njihovega poznavanja.

Udeleženci se bodo seznanili z obravnavanimi koncepti, razpoložljivimi storitvami NI4OS-Europe in prednostmi programske opreme FOSS. Predznanje o omenjenih temah ni potrebno, saj je cilj delavnice zasnova idej in povečanje zavesti o procesih, ki upoštevajo različne potrebe, vprašanja in perspektive. Z delavnico želi projekt vsem udeležencem ponuditi priložnost, da se naučijo nekaj novega o podatkih v odprti znanosti in upravljanju raziskav z razvijanjem idej in začetnih prototipov na področju obravnavanih tem.

Teme:

  • Kakovost in izboljšave podatkov o storitvah in virih
  • Kako razviti in izboljšati raziskovalno programsko opremo FOSS ali storitev in povečati njen doseg
  • Kako spodbuditi uporabo odprtokodne programske opreme v znanosti
  • Izbira licence FOSS: ocena, izboljšave in priporočila
  • Izboljšanje raziskav in podatkov raziskovalcev
PROGRAM IN PRIJAVA

Delavnica o pripravi dokumentacije pri vključitvi storitev v EOSC


Delavnica o pripravi dokumentacije pri vključitvi storitev v EOSC Projekt EOSC Future 9. novembra 2022 med 13.00 in 15.00 organizira delavnico za vse, ki se srečujete z izzivi pri pripravi dokumentacije storitev za vključitev katalog EOSC.Jasna in izčrpna dokumentacija je nujna za odkrivanje in uspešno uporabo storitev – tako s strani obstoječih kot novih potencialnih ciljnih uporabnikov. Obstaja veliko komponent dokumentacije storitev, vključno z zapisi v katalogu storitev, promocijskimi materiali, navodili za uporabo in priročniki, tehničnimi specifikacijami in bogato komentirano kodo. Prvi od teh je kratek opis storitve, obvezen metapodatkovni element, ki ga je potrebno zagotoviti med vključitvijo storitve v EOSC Marketplace.Dogodek bo zajemal pregled vrst dokumentacije ter razpravo o nekaterih strategijah, ki jih lahko uberemo pri pripravi trajnostnih in učinkovitih opisov storitev. Sledile bodo praktične vaje, ki se bodo osredotočale na to, kako pripraviti opise storitev v skladu z zahtevami protokola za vključitev storitev v EOSC. Udeleženci se lahko interaktivni delavnici priprave opisov pridružijo s svojimi primeri storitev. 
PRIJAVA NA DELAVNICO

Učenje iz napak: neuspehi v občanski znanosti

Meeting banner

Neuspehi so sestavni del akademskih procesov, ki poganjajo raziskovalni napredek. Zato so prisotni tudi v projektih občanske znanosti. Kljub temu raziskovalna skupnost ponavadi poudarja le uspehe, medtem ko izpušča neuspehe in tako prikriva pomembne informacije.
Med tem interaktivnim spletnim seminarjem bodo govorci predstavili rezultate konferenčne delavnice, med katero so udeleženci razpravljali o svojih izkušnjah z neuspehi v projektih občanske znanosti in predlagali nasvete za preprečevanje neuspehov za izboljšanje procesov v prihodnosti. S tem webinarjem želijo govorci spodbuditi odprto izmenjavo in s tem prispevati k vzpostavitvi kulture neuspehov v občanski znanosti.

Začetni komplet za občansko znanost

Odkrijte začetni komplet za državljansko znanost, ki ga je za projekt EUTOPIA TRAIN razvil urad za sodelovanje v znanosti Vrie Univestitet Brussel (v sodelovanju z imec-SMIT).

https://eutopia-university.eu/english-version/resources/zenodo/a-eutopia-citizen-science-starter-kit-1

„Začetni komplet za občansko znanost“ ponuja informacije raziskovalcem, ki so novi v občanski znanosti in razmišljajo o začetku raziskave (projekta) občanske znanosti, ne glede na znanstveno disciplino. Je vodnik za začetnike, temelj z najnujnejšimi informacijami za začetek.

Začetni komplet je sestavljen iz različnih modulov:

Modul I – Začnite se učiti o občanski znanosti. Ta prvi modul razmišlja o različnih izrazih in značilnostih, ki se uporabljajo za opis občanske znanosti. Naštete so prednosti raziskovanja občanske znanosti, raznolikost področja pa je ponazorjena s študijami primerov v vseh znanstvenih vejah in disciplinah.

Modul II – Ugotovite, ali je občanska znanost prava za vaše raziskave. Preden se lotite projekta občanske znanosti, morate razmisliti, ali je primeren za vaše raziskave. Ta modul ponuja nekaj refleksivnih vprašanj in okvirov odločanja za ugotavljanje primernosti pristopa občanske znanosti.

Modul III – Ključni dejavniki zasnove za uspešno občansko znanost: Ta zadnji modul predstavlja ključne dejavnike zasnove za načrtovanje in razvoj vašega raziskovanja (projekta) občanske znanosti.

https://eu-citizen.science/resource/342

Začetni komplet za občansko znanost je namenjen raziskovalcem, ki še niso seznanjeni z občansko znanostjo. Morda ste že slišali za občansko znanost, vendar ne veste točno, kaj zajema ali kako z njo začeti. Zato je začetni komplet za občansko znanost začetna raven in ne zahteva predhodnega znanja ali veščin s področja občanske znanosti.

Začetni komplet je namenjen raziskovalcem katere koli raziskovalne discipline. Vsakdo lahko uporabi začetni komplet v svoji znanstveni domeni. Začetni komplet poudarja primere iz različnih znanstvenih disciplin.

ERC Annual Event 2022 – Citizen Science and Frontier Research

Letni dogodek ERC 2022 – Občanska znanost in mejne raziskave

  1. december 2022 09:00 CEST – 15:30 CEST

https://erc.europa.eu/news-events/events/erc-annual-event-2022-citizen-science-and-frontier-research

Občanska znanost se nanaša na dejavnosti, ki jih izvajajo znanstveniki v sodelovanju in posvetovanju z javnostjo na kateri koli stopnji raziskovalnega projekta. Lahko sega od fotografiranja in analiziranja novih avroralnih pojavov prebivalcev lokalnih skupnosti, zbiranja vzorcev vinskih mušic na podeželju do uporabe orodij za geografsko analizo in vizualizacijo v povezavi z njihovim lokalnim okoljskim znanjem ali označevanja izvedenih glasbenih struktur na spletni platformi.

Občanska znanost ima pomembno vlogo pri spodbujanju javnega udejstvovanja pri raziskavah in reševanju problemov v resničnem svetu. Raziskave, ki vključujejo vse ljudi in jim omogočajo boljši vpogled v znanstveni proces, lahko privedejo do večjega zaupanja v znanost na splošno. Tudi naši okoljski, zdravstveni, socialni, gospodarski in politični izzivi zahtevajo od znanstvenikov, prebivalcev, oblikovalcev politik in na splošno širšega kroga zainteresiranih strani, da najdejo nove načine medsebojnega sodelovanja.

Z izmenjavo pridobljenih izkušenj in najboljših praks znotraj in med znanstvenimi področji bodo obravnavani naslednji izzivi, s katerimi se soočajo znanstveniki in prebivalci:

  • Sodelovanje in motivacija: Kateri so glavni razlogi, da znanstveniki sodelujejo s prebivalci in da se občani ukvarjajo z znanostjo? Kako udeležencem koristijo njihove izkušnje? Katere so ključne ovire za širitev sodelovanja?
  • Strategije za sodelovanje: kateri so najboljši načini za privabljanje in ohranjanje sodelovanja skozi čas? Kako je mogoče ustvariti skupnosti prakse, ki spodbujajo sodelovanje in učenje? Kateri je najboljši način za kombiniranje fizičnih in spletnih orodij/tehnik?
  • Kakovost in učinek: Kakšno vrsto znanja je mogoče ustvariti in v skladu s katerimi standardi? Je sodelovanje z lokalnimi prebivalci način za izboljšanje kakovosti znanosti ali samo za povečanje vpliva znanosti v širši družbi? Kakšen je konkreten vpliv na znanstvene prakse in vsakdanje življenje ljudi? Kateri so ključni dejavniki občanske znanosti?

Registracija

Dopoldanska srečanja bodo potekala v prostorih ERCEA v Bruslju, popoldanska predavanja pa bodo potekala le preko spleta. Celoten dogodek bo predvajan po spletu, ustrezne povezave pa bodo deljene bližje datumu.

https://erc.europa.eu/news-events/events/erc-annual-event-2022-citizen-science-and-frontier-research

EOSC Future Train-the-trainer: Understanding and using EOSC

EOSC Train-the-trainer Webinar
Spletna stran dogodka:https://eoscfuture.eu/eventsfuture/train-the-trainer-an-active-learning-course-on-understanding-using-eosc/
Opis:EOSC Future organizira 4-dnevni spletni tečaj za izboljšanje razumevanja EOSC in sorodnih tem. Udeleženci bodo dobili tudi nasvete, kako integrirati tečaje v lastna usposabljanja o uporabi EOSC.

Tečaj bo razdeljen na 4 sklope:
1. dan – 10.00-12.00 po srednjeevropskem času (CET): Priprava na izvedbo usposabljanja o EOSC
2. dan – 10.00-12.00 CET: Uporaba portala EOSC
3. dan – 10.00-12.00 CET: Obravnava pravnih in etičnih vprašanj, povezanih z uporabo EOSC
4. dan – 10.00-12.00 CET: Načrtovanje lastnega usposabljanja z uporabo središča znanja o EOSC in drugih virov

Udeleženci se lahko prijavijo na enega, vse ali na kombinacijo sklopov. Prijave so odprte do 31. 10. 2022.
Ker je število mest omejeno, bodo organizatorji izvedli selekcijo prijavljenih. Zainteresirani udeleženci morajo za izbor izpolnjevati določene pogoje, objavljene na spletni strani dogodka.
Registracija:https://eoscfuture.eu/eventsfuture/train-the-trainer-an-active-learning-course-on-understanding-using-eosc/ (prijave so odprte do 31. 10. 2022)

Prijavite se na ORE spletinar

Open Research Europe bo v četrtek, 20. oktobra, gostil spletni seminar.
Registrirajte se tukaj!

Prisluhnite strokovnemu odboru raziskovalcev medicine in zdravja ter strokovnjakov iz industrije, kjer bodo razpravljali o najnovejših temah in trendih na tem področju, kot so spremembe vrednotenja raziskav, pomen strogih preverjanj pred objavo in priložnosti za sodelovanje.

Panelisti:

  • Dr. Alicia Estacio Gomez (urednica za pridobivanje vsebin, Open Research Europe)
  • Prof. Mangala Srinivas (svetovalec portala skupnosti, medicinska biotehnologija)
  • Dr. Sudip Das (svetovalec za zbiranje, imunološke motnje in intervencije)
  • Prof. Clementina Cocuzza (svetovalka portala skupnosti, klinična medicina)
  • Prof. Lisa Ng (članica znanstvenega svetovalnega odbora, medicinske in zdravstvene vede)

Prijavite se

Spoznajte Open Research Europe ORE
Izvedite več o spremembah v vrednostenju raziskav in o tem, kako bi to lahko vplivalo na raziskovalno skupnost medicine in zdravja
Raziščite strogost preverjanj pred objavo na Open Research Europe
Pogovorite se o možnostih za sodelovanje med evropskimi in azijskimi raziskovalnimi skupinami v okviru programov financiranja Evropske komisije
Poslušajte izkušnje raziskovalcev medicine in zdravja ter strokovnjakov iz industrije iz prve roke
Postavite svoja vprašanja!

Se ne morete udeležiti spletnega seminarja? Vseeno se lahko registrirate in na zahtevo vam bodo poslali posnetek za ogled!

REGISTRIRAJTE SE DANES

Dan odprte znanosti


Na konferenci Dan odprte znanosti so ključni deležniki zastavili načrte za prihodnost odprte znanosti v Sloveniji V okviru Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) ter Slovenske skupnosti odprte znanosti, katere ustanovitev so razglasili 11. oktobra, se bo Slovenija naslednja leta posvečala raziskovalni dejavnosti ter povezovanju domače znanosti z mednarodno, tako pa se bo krepilo ne samo medsebojno sodelovanje, temveč tudi točnost in zanesljivost raziskovalnih podatkov.Prvi Dan odprte znanosti, ki je potekal v okviru letne konference Mreža znanja v organizaciji Akademske in raziskovalne mreže – Arnes, je naslovil zaveze Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) in tako pričel s tlakovanjem poti do usklajenega napredka slovenskega raziskovalnega prostora v kontekstu odprte znanosti, podatkovne pismenosti in dotočnih evropskih smernic. Konferenčno dogajanje je pomemben prispevek k začetku formalnega povezovanja odločevalcev in oblikovalcev politik, raziskovalcev, pedagogov in nenazadnje ponudnikov storitev. Rdečo nit predstavlja oblikovanje spodbudnega raziskovalnega okolja z upoštevanjem načel FAIR, ki jih predstavljajo štirje gradniki: najdljivost (angl. Findability), dostopnost (angl. Accessibility), interoperabilnost (angl. Interoperability), ter ponovna uporabnost (angl. Reusability). Znanstveni ekosistem FAIR tako prispeva k dolgotrajnosti znanstvenih rezultatov in pospešuje dostop do znanja ob sočasni transparentnosti raziskovanega dela. 

Konferenco, ki hkrati predstavlja eno od prvih dejanj ob ustanovitvi Slovenske skupnosti odprte znanosti, je z nagovorom odprl direktor Arnesa Marko Bonač. Pri tem je izpostavil že obstoječa prizadevanja in aktivnosti Arnesa, ki bodo nadgrajena s storitvami v oblaku, kot to predvideva Evropski oblak odprte znanosti (EOSC). Državni sekretar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) Matjaž Krajnc je poudaril mesto odprte znanosti v pomembnih strateških dokumentih, kot je na primer Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, ter v zakonodaji, kjer Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) še posebej naslavlja odprto znanost ter odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov. V uvodnem otvoritvenem sklopu je bilo rezervirano tudi mesto za direktorico Evropskega raziskovalnega prostora in inovacij na Generalnem direktoratu za raziskave in inovacije Evropske komisije Anno Panagopoulou, ki se je Dneva odprte znanosti udeležila v imenu Evropske komisije. 

V nadaljevanju je predstavnik Evropske komisije Michel Schouppe predstavil delovanje Evropskega oblaka odprte znanosti, pomen odprte znanosti in delovanje Evropskega raziskovalnega prostora. Odprto znanost vidi kot pomembno in ključno spremembo, ki bo izboljšala znanstveno-raziskovalno sfero na globalni ravni. Ute Gunsenheimer je kot predstavnica Združenja EOSC predstavila rastočo skupnost z več kot 160 člani in 70 opazovalci na evropskih tleh. Karel Luyben, predsednik Združenja EOSC, pa vpeljevanja odprte znanosti kljub nizu sprememb v končni fazi ne vidi v obliki prevelikih dodatnih stroškov za raziskovalne institucije, saj gre za dinamično transformacijo prostora, kjer v ospredje prihajajo vrednote odprte znanosti. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je v svoji predstavitvi poudaril, da izdajanje znanstvenih prispevkov za mnoge akterje predstavlja dobičkonosno panogo, kar bo morda lahko vplivalo na poznejši prehod k celovitemu upoštevanju načel odprte znanosti. 

V nadaljevanju so Jana Kolar (Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture – ESFRI), Giorgio Rossi (usmerjevalni odbor Evropskega oblaka odprte znanosti), Sarah Jones (GÉANT – vseevropsko podatkovno omrežje za raziskovalno in izobraževalno skupnost) in Tiziana Ferrari (EGI – Evropska iniciativa za grid) v svojih predstavitvah naslovili E- in raziskovalne infrastrukture za suverenost FAIR podatkov. Sledil je panel na temo Podatkovne pismenosti za odprto znanost s Karlom Luybnom (EOSC-A), Giorgiem Rossijem (usmerjevalni odbor EOSC), Deanom Korošakom (prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost na Univerzi v Mariboru) in Teo Romih (informacijska specialistka za upravljanje z raziskovalnimi podatki, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani). 

V popoldanskem delu, ki ga je  moderirala Dunja Legat (Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor), je zbrane uvodno pozdravil Tomaž Boh (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport) in predstavil strateške okvirje razvoja odprte znanosti v Sloveniji. Ivan Skubic (MIZŠ) je nadaljeval z izvedbenim okvirjem razvoja odprte znanosti v Sloveniji, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije – ARRS Mitja Lainščak pa je predstavil delovanje agencije na področju odprte znanosti in trenuten potek financiranja odprte znanosti. Peter Sterle (MIZŠ) in Milan Ojsteršek (Univerza v Mariboru) sta predstavila nacionalno infrastrukturo odprte znanosti in dotične aktivnosti ter primere dobrih praks. Ilias Papastamatiou (GRNET – Grško raziskovalno in tehnološko omrežje in NI4OS – Nacionalne iniciative za odprto znanost v Evropi) pa je zaključil s predstavitvijo nacionalnih iniciativ odprte znanosti v Evropi za prihodnost, s poudarkom na jugovzhodni Evropi. 

Sklepni del dogodka je predstavljala okrogla miza pod naslovom Izzivi Slovenske skupnosti odprte znanosti, na kateri so sodelovali Marko Bonač (direktor Arnesa), Miro Pušnik (direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani), Janez Štebe (vodja Arhiva družboslovnih podatkov) in Marko Petek (Nacionalni inštitut za biologijo), ki so izpostavili obstoječe dobre prakse slovenskega raziskovalnega okolja in naslovili izzive, med katerimi so bili kot najpomembnejše prioritete izpostavljeni razvoj kadrov in vloga podatkovnih skrbnikov oz. svetovalcev za doseganje ciljev odprte znanosti ter upoštevanje infrastrukturnih zahtev.

Ob koncu je sledila svečana razglasitev ustanovitve Slovenske skupnosti odprte znanosti in predstavitev nove spletne strani Slovenske skupnosti odprte znanosti, s tem pa se je tudi sklenil mednarodni dogodek pod okriljem Arnesa in Univerzitetne knjižnice Maribor, ki je sicer del serije tripartitnih dogodkov Evropskega oblaka odprte znanosti  v okviru dejavnosti Evropske komisije.

Prijavite se na obveščanje Slovenske skupnosti odprte znanosti.

EOSC SIMPOZIJ

Lansko leto je Svet Evrope opredelil posebne politične prednostne naloge za obdobje 2022–2024 za vzpostavitev novega evropskega raziskovalnega prostora (ERA) kot »območja, osredotočenega na raziskovalce, temelječega na vrednotah, ki temelji na odličnosti in vplivu, v katerem raziskovalci, znanje in tehnologija so podprti in lahko prosto krožijo.”

Evropski oblak za odprto znanost (EOSC) je bil poudarjen kot ključ za lažjo vzpostavitev “resnično delujočega notranjega trga znanja” z omogočanjem odprte izmenjave znanja in ponovne uporabe rezultatov raziskav. Ker je EOSC podatkovni prostor za znanost, raziskave in inovacije, je torej bistven spodbujevalec uresničevanja evropske podatkovne strategije.

Simpozij EOSC je glavni letni dogodek EOSC in letos poteka v Pragi na Češkem od 14. do 17. novembra 2022 kot del koledarja dogodkov češkega predsedovanja Svetu EU. To sovpada z drugim tristranskim dogodkom EOSC 15. novembra 2022.

Pričakuje se, da se bo simpozija udeležilo več kot 500 deležnikov iz ministrstev, oblikovalcev politik, raziskovalnih organizacij, ponudnikov storitev, raziskovalnih infrastruktur in raziskovalnih skupnosti po vsej Evropi in zunaj nje, da bi razmislili o ključnih dosežkih in strateških izzivih EOSC ter opredelili prednostne naloge in konkretne ukrepe na Evropska, nacionalna in institucionalna raven za pospešitev izvajanja EOSC.

PRIJAVA

Dostopnost