Repozitoriji

 

 

Repozitoriji omogočajo arhiviranje, hrambo in dostopanje do digitalnih oblik znanstvenih del, kot so znanstveni članki, znanstvene monografije, zaključna dela, raziskovalni podatki, programska oprema in podobno. 

Repozitoriji so lahko organizirani na ravni raziskovalnih institucij, na nacionalni ravni, na ravni posameznih  znanstvenih področij in na druge načine.

V preteklosti so repozitoriji večinoma vsebovali znanstvene članke, znanstvene monografije in zaključna dela, v zadnjem času pa vse več repozitorijev ponuja tudi možnost hrambe raziskovalnih podatkov. Ti tako imenovani podatkovni repozitoriji so pogosto organizirani po znanstvenih področjih. 

Slovenske univerze so leta 2013 s sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport vzpostavile Nacionalni portal odprte znanosti , ki združuje večino slovenskih repozitorijev, med njimi tudi Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru (DKUM), Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL) ter Repozitorij Univerze na Primorskem (RUP). Na isti programski platformi sta kasneje nastala Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije (DiRROS) in Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij (ReVIS).

V Sloveniji delujejo tudi nekateri področni repozitoriji. Najbolj poznani so: Arhiv družboslovnih podatkov (ADP), Clarin.si (jezikovni viri in tehnologije), Sistory (zgodovina Slovenije) in  Dariah-SI (digitalna humanistika).  

 Več o objavljanju znanstvenih člankov v repozitorijih.

Dostopnost