Na področju odprte znanosti posredujemo vabilo na brezplačen spletinar z naslovom Organisation of Data Stewardship Services: Case Studies from Dutch, North American, and Finnish Universities, ki bo potekal preko spletne platforme Zoom 10. maja 2023 med 15.00 in 16.30.Namen spletinarja je prikazati različne načine organizacije storitev podatkovnega skrbništva s pomočjo predstavitve praktičnih primerov na nizozemski (TU Delft), severnoameriški (Purdue University) in finski univerzi (Aalto University).Analiza bo obravnavala predvsem štiri razsežnosti upravljanja z raziskovalnimi podatki:politika in upravljanje;ustanovitev, financiranje in strukturiranje storitev, povezanih z raziskovalnimi podatki;zagovorniške, svetovalne in podporne storitve, povezane z raziskovalnimi podatki;tehnične storitve, povezane z raziskovalnimi podatki.Ob koncu spletinarja bo tudi čas za odgovore na vprašanja udeležencev.
V sredo, 5. 4. 2023, je na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) potekala prva seja Slovenske skupnosti odprte znanosti (SSOZ), katere se je je udeležila večina članov. V letu 2022 ustanovljena SSOZ šteje že 29 predstavnikov z akademskega, znanstveno-raziskovalnega, razvojnega, izobraževalnega ter infrastrukturnega področja. Lanskoletno razglasitev ustanovitve SSOZ na Arnesovi konferenci Mreža znanja so pozdravili nacionalni akterji iz visokega šolstva, znanosti in inovacij kot tudi predstavniki Evropske komisije. Takrat so evropske ter slovenske aktivnosti predstavili v sklopu nacionalnega tripartitnega dogodka EOSC na Dnevu odprte znanosti, sedaj pa skupnost naslavlja nove aktualne teme.Za enega izmed največjih izzivov s področja uresničevanja načel odprte znanosti je bil na prvi seji prepoznan sistem vrednotenja znanstveno-raziskovalnega dela in nujnost njegovega spreminjanja, govora pa je bilo tudi o avtorskem pravu ter o nacionalnih rešitvah za trajno hranjenje podatkov, ki bodo prilagojene potrebam slovenskega raziskovalnega okolja. Pomemben element pri prepoznavanju izzivov in vzvodov za delovanje po načelih odprte znanosti in za njihovo reševanje je uspešno komuniciranje. Ena od funkcij skupnosti bo tudi vloga sogovornika s pristojnimi agencijami in MVZI, kjer bodo prepoznani izzivi in dobre prakse usklajene z odločevalci na podlagi potreb skupnosti.Prva seja je bila sestavljena iz dveh sklopov, prvi je bil posvečen predstavitvam različnih aktivnosti in dogajanju s področja odprte znanosti, drugi pa predstavitvi okvira skupnosti in njenega delovanja. Direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK) Miro Pušnik je tako predstavil vsebino projekta konzorcijskih partnerjev, ki bo omogočil podporo pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji. Sledil je vpogled v Zakonodajni in regulativni okvir EU o avtorskih pravicah in podatkih iz programa politike novega raziskovalnega prostora ERA (ang. European Research Area – ERA) s strani ustanoviteljice Inštituta za intelektualno lastnino Maje Bogataj Jančič. V sklepnem delu prvega dela je Peter Sterle z Direktorata za znanost Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) izpostavil ključne točke Akcijskega načrta za odprto znanost ter Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030.V drugem delu seje je po predstavitvi ravnateljice Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM) Dunje Legat na temo delovanja SSOZ in regulativ sledila razprava članov skupnosti. Identificirani izzivi bodo naslovljeni prek delovanja namenskih strokovnih teles, ki bodo ustanovljena za učinkovito reševanje odprtih vprašanj, ravno tako so bila določena četrtletna srečanja z namenom spremljanja in razvoja ukrepov na področju odprte znanosti.SSOZ kot slovenska iniciativa za oblak odprte znanosti naslavlja celoten spekter tematik in tako povezuje vodilne slovenske institucije pri uresničevanju ciljev, ki jih skupnost prepozna kot pomembne in prioritetne za uspešno delovanje celotnega sektorja. Za organizacijo in koordinacijo dogodka sta poskrbela Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes) ter Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) ob podpori MVZI.
Open Research Europe bo v četrtek, 20. oktobra, gostil spletni seminar. Registrirajte se tukaj!
Prisluhnite strokovnemu odboru raziskovalcev medicine in zdravja ter strokovnjakov iz industrije, kjer bodo razpravljali o najnovejših temah in trendih na tem področju, kot so spremembe vrednotenja raziskav, pomen strogih preverjanj pred objavo in priložnosti za sodelovanje.
Panelisti:
Dr. Alicia Estacio Gomez (urednica za pridobivanje vsebin, Open Research Europe)
Prof. Mangala Srinivas (svetovalec portala skupnosti, medicinska biotehnologija)
Dr. Sudip Das (svetovalec za zbiranje, imunološke motnje in intervencije)
Prof. Clementina Cocuzza (svetovalka portala skupnosti, klinična medicina)
Prof. Lisa Ng (članica znanstvenega svetovalnega odbora, medicinske in zdravstvene vede)
Spoznajte Open Research Europe ORE Izvedite več o spremembah v vrednostenju raziskav in o tem, kako bi to lahko vplivalo na raziskovalno skupnost medicine in zdravja Raziščite strogost preverjanj pred objavo na Open Research Europe Pogovorite se o možnostih za sodelovanje med evropskimi in azijskimi raziskovalnimi skupinami v okviru programov financiranja Evropske komisije Poslušajte izkušnje raziskovalcev medicine in zdravja ter strokovnjakov iz industrije iz prve roke Postavite svoja vprašanja!
Se ne morete udeležiti spletnega seminarja? Vseeno se lahko registrirate in na zahtevo vam bodo poslali posnetek za ogled!
v okviru Mreže znanja 2022, hotel Four Points by Sheraton Ljubljana, 11. oktober 2022
Dan odprte znanosti 2022 je dogodek Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, raziskovalnih organizacij, Univerzitetne knjižnice Maribor in javnega zavoda Arnes. Konferenca je del serije tripartitnih dogodkov EOSC in je tudi prvo srečanje Slovenske skupnosti odprte znanosti (SSOZ).
V preteklem letu so se vse članice Evropske unije, skupaj z Evropsko komisijo, zavezale k prenovi Evropskega raziskovalnega prostora. Rdeča nit reforme pri prenovi preoblikovanja je prehod na odprto znanost in v tem okviru tudi vzpostavitev EOSC, Evropskega oblaka odprte znanosti.
Slovenija je konec lanskega leta sprejela nov zakon o znanosti, s katerim smo omogočili tudi izvajanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti po načelih odprte znanosti. Temu pa bo potrebno prilagoditi tudi financiranje.
Za podporo raziskovalnim organizacijam pri prehodu na delovanje po načelih odprte znanosti smo v Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 predvideli ustanovitev nacionalne skupnosti za odprto znanost. Konferenca Dan odprte znanosti 2022 predstavlja enega od uvodnih dejanj pri vzpostavljanju Slovenske skupnosti odprte znanosti.
Dan odprte znanosti 2022 povezuje ključne deležnike, tj. Združenje EOSC (EOSC Association), Evropsko komisijo, nacionalne akterje, oblikovalce politik, financerje in Slovensko skupnost odprte znanosti. Dogodek je del serije tripartitnih dogodkov EOSC, ki jih spodbuja Evropska komisija, Združenje EOSC in usmerjevalni odbor EOSC, v katerem so zastopane države članice in pridružene članice EU.
Na konferenci bomo spregovorili o zavezah Evropskega raziskovalnega prostora in pričeli tlakovati pot usklajenemu napredku slovenskega raziskovalnega prostora v kontekstu odprte znanosti in evropskih smernic, povezovanju odločevalcev in oblikovalcev politik, izvajalcev znanosti ter ponudnikov storitev, s ciljem oblikovati spodbudno raziskovalno okolje, ki ustvarja rezultate raziskav po načelih FAIR.
Na dogodek se je potrebno prijaviti. Število mest je omejeno, dogodek pa boste lahko spremljali tudi preko video prenosa v živo.
ZDA so leta 2008 uvedle zeleni odprti dostop za publikacije na podlagi raziskav, ki jih financirajo Nacionalni inštituti za zdravje (National Institutes of Health, NIH). Takrat sprejeti zakon zahteva, da je vse tovrstne publikacije potrebno arhivirati v javno dostopnem repozitoriju PubMedCentral najkasneje v enem letu po objavi. Od takrat naprej je ameriški kongres večkrat neuspešno poskušal enako politiko, kot velja za NIH, uzakoniti tudi za ostala zvezna telesa. Da bi proces premaknila z mrtve točke, je Bela hiša leta 2013 izdala direktivo o odprtem dostopu do publikacij in podatkov, ki zadeva vse zvezne agencije s proračuni za raziskovanje in razvoj v vrednosti vsaj 100 milijonov USD.
Na področju odprtega dostopa v ZDA se zdaj obeta nov napredek. Administracija predsednika Joeja Bidna je 25. 8. 2022 odredila, da morajo zvezne agencije do konca leta 2025 v odprtem dostopu brezplačno objaviti vse javno financirane publikacije takoj po objavi končnega recenziranega rokopisa (postprint). Odprto morajo objaviti tudi podatke, na katerih temeljijo te publikacije, in sicer “brez odlašanja”. Bela hiša je s tem bistveno omejila, vendar ne formalno odpravila, zmožnosti znanstvenih založnikov, da končne različice javno financiranih publikacij do enega leta ohranijo za naročniškim plačilnim zidom (pod embargom). S tem se politika odprtega dostopa v ZDA približuje politiki kOAlicije S.
Podrobnosti novih ukrepov, vključno s financiranjem odprtega dostopa, za zdaj sicer ostajajo nedorečene. Znano je, da krepi ne predvidevajo ene same poti do odprtega dostopa, npr. izključno prek objavljanja v zlatih revijah. Raziskovalci, ki objavljajo v naročniških revijah, bodo imeli možnost objaviti končni recenzirani rokopis (postprint) v javnem repozitoriju ali na drugem podobnem mestu, ki ga bo odobrila agencija. Znanstveni založniki pa bodo za plačilnim zidom še vedno lahko ohranili svoje založniško oblikovane publikacije (version of record, VoR). Vsaka zvezna agencija mora oblikovati svojo politiko odprtega dostopa do konca leta 2024 in jo uvesti do konca leta 2025.
Po ocenah Urada za znanost in tehnološko politiko Bele hiše je bilo leta 2020 na podlagi zveznega financiranja ustvarjenih 195.000 do 263.000 znanstvenih člankov ali približno 7–9 % svetovne znanstvene produkcije, ki je tisto leto znašala 2,9 milijona člankov.
Kriza COVID-19 je poudarila potrebo po takojšnjem odprtem dostopu do znanstvenih publikacij, saj se je hiter dostop do najnovejših rezultatov raziskav izkazal za bistvenega pri hitrem odzivu na epidemiološko krizo. Odprta in bolj dostopna znanost ima ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti, učinkovitosti, preglednosti in celovitosti raziskav in inovacij.
Svet EU v svojih sklepih o odprti znanosti predlaga skupno ukrepanje v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru na treh področjih: reforma sistemov vrednotenja raziskovalne dejavnosti, razvoj zmogljivosti za akademsko založništvo in znanstveno komunikacijo ter spodbujanje večjezičnosti za večjo prepoznavnost raziskovalnih rezultatov EU. Izboljšave na teh treh področjih bodo naredile raziskovalne kariere privlačnejše, olajšale znanstvene izmenjave ter zbližale znanost in družbo.
