Unescov sklop orodij za odprto znanost Unesco je v decembru predstavil sklop orodij za odprto znanost (UNESCO Open Science Toolkit), ki so namenjena podpori izvajanja priporočila UNESCO o odprti znanosti. Zbirka orodij je niz vodičev, informativnih gradiv in kontrolnih seznamov, ki odražajo zadnji razvoj in stanje izvajanja priporočila. Gre za žive dokumente, ki so razviti v sodelovanju s partnerji Unesca za odprto znanost ter s pomočjo razprav in prispevkov članov Unescovih delovnih skupin za odprto znanost.
Delavnica o pripravi dokumentacije pri vključitvi storitev v EOSC Projekt EOSC Future 9. novembra 2022 med 13.00 in 15.00 organizira delavnico za vse, ki se srečujete z izzivi pri pripravi dokumentacije storitev za vključitev katalog EOSC.Jasna in izčrpna dokumentacija je nujna za odkrivanje in uspešno uporabo storitev – tako s strani obstoječih kot novih potencialnih ciljnih uporabnikov. Obstaja veliko komponent dokumentacije storitev, vključno z zapisi v katalogu storitev, promocijskimi materiali, navodili za uporabo in priročniki, tehničnimi specifikacijami in bogato komentirano kodo. Prvi od teh je kratek opis storitve, obvezen metapodatkovni element, ki ga je potrebno zagotoviti med vključitvijo storitve v EOSC Marketplace.Dogodek bo zajemal pregled vrst dokumentacije ter razpravo o nekaterih strategijah, ki jih lahko uberemo pri pripravi trajnostnih in učinkovitih opisov storitev. Sledile bodo praktične vaje, ki se bodo osredotočale na to, kako pripraviti opise storitev v skladu z zahtevami protokola za vključitev storitev v EOSC. Udeleženci se lahko interaktivni delavnici priprave opisov pridružijo s svojimi primeri storitev.
Na konferenci Dan odprte znanosti so ključni deležniki zastavili načrte za prihodnost odprte znanosti v SlovenijiV okviru Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) ter Slovenske skupnosti odprte znanosti, katere ustanovitev so razglasili 11. oktobra, se bo Slovenija naslednja leta posvečala raziskovalni dejavnosti ter povezovanju domače znanosti z mednarodno, tako pa se bo krepilo ne samo medsebojno sodelovanje, temveč tudi točnost in zanesljivost raziskovalnih podatkov.Prvi Dan odprte znanosti, ki je potekal v okviru letne konference Mreža znanja v organizaciji Akademske in raziskovalne mreže – Arnes, je naslovil zaveze Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) in tako pričel s tlakovanjem poti do usklajenega napredka slovenskega raziskovalnega prostora v kontekstu odprte znanosti, podatkovne pismenosti in dotočnih evropskih smernic. Konferenčno dogajanje je pomemben prispevek k začetku formalnega povezovanja odločevalcev in oblikovalcev politik, raziskovalcev, pedagogov in nenazadnje ponudnikov storitev. Rdečo nit predstavlja oblikovanje spodbudnega raziskovalnega okolja z upoštevanjem načel FAIR, ki jih predstavljajo štirje gradniki: najdljivost (angl. Findability), dostopnost (angl. Accessibility), interoperabilnost (angl. Interoperability), ter ponovna uporabnost (angl. Reusability). Znanstveni ekosistem FAIR tako prispeva k dolgotrajnosti znanstvenih rezultatov in pospešuje dostop do znanja ob sočasni transparentnosti raziskovanega dela.
Konferenco, ki hkrati predstavlja eno od prvih dejanj ob ustanovitvi Slovenske skupnosti odprte znanosti, je z nagovorom odprl direktor Arnesa Marko Bonač. Pri tem je izpostavil že obstoječa prizadevanja in aktivnosti Arnesa, ki bodo nadgrajena s storitvami v oblaku, kot to predvideva Evropski oblak odprte znanosti (EOSC). Državni sekretar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) Matjaž Krajnc je poudaril mesto odprte znanosti v pomembnih strateških dokumentih, kot je na primer Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, ter v zakonodaji, kjer Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) še posebej naslavlja odprto znanost ter odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov. V uvodnem otvoritvenem sklopu je bilo rezervirano tudi mesto za direktorico Evropskega raziskovalnega prostora in inovacij na Generalnem direktoratu za raziskave in inovacije Evropske komisije Anno Panagopoulou, ki se je Dneva odprte znanosti udeležila v imenu Evropske komisije.
V nadaljevanju je predstavnik Evropske komisije Michel Schouppe predstavil delovanje Evropskega oblaka odprte znanosti, pomen odprte znanosti in delovanje Evropskega raziskovalnega prostora. Odprto znanost vidi kot pomembno in ključno spremembo, ki bo izboljšala znanstveno-raziskovalno sfero na globalni ravni. Ute Gunsenheimer je kot predstavnica Združenja EOSC predstavila rastočo skupnost z več kot 160 člani in 70 opazovalci na evropskih tleh. Karel Luyben, predsednik Združenja EOSC, pa vpeljevanja odprte znanosti kljub nizu sprememb v končni fazi ne vidi v obliki prevelikih dodatnih stroškov za raziskovalne institucije, saj gre za dinamično transformacijo prostora, kjer v ospredje prihajajo vrednote odprte znanosti. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je v svoji predstavitvi poudaril, da izdajanje znanstvenih prispevkov za mnoge akterje predstavlja dobičkonosno panogo, kar bo morda lahko vplivalo na poznejši prehod k celovitemu upoštevanju načel odprte znanosti.
V nadaljevanju so Jana Kolar (Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture – ESFRI), Giorgio Rossi (usmerjevalni odbor Evropskega oblaka odprte znanosti), Sarah Jones (GÉANT – vseevropsko podatkovno omrežje za raziskovalno in izobraževalno skupnost) in Tiziana Ferrari (EGI – Evropska iniciativa za grid) v svojih predstavitvah naslovili E- in raziskovalne infrastrukture za suverenost FAIR podatkov. Sledil je panel na temo Podatkovne pismenosti za odprto znanost s Karlom Luybnom (EOSC-A), Giorgiem Rossijem (usmerjevalni odbor EOSC), Deanom Korošakom (prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost na Univerzi v Mariboru) in Teo Romih (informacijska specialistka za upravljanje z raziskovalnimi podatki, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani).
V popoldanskem delu, ki ga je moderirala Dunja Legat (Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor), je zbrane uvodno pozdravil Tomaž Boh (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport) in predstavil strateške okvirje razvoja odprte znanosti v Sloveniji. Ivan Skubic (MIZŠ) je nadaljeval z izvedbenim okvirjem razvoja odprte znanosti v Sloveniji, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije – ARRS Mitja Lainščak pa je predstavil delovanje agencije na področju odprte znanosti in trenuten potek financiranja odprte znanosti. Peter Sterle (MIZŠ) in Milan Ojsteršek (Univerza v Mariboru) sta predstavila nacionalno infrastrukturo odprte znanosti in dotične aktivnosti ter primere dobrih praks. Ilias Papastamatiou (GRNET – Grško raziskovalno in tehnološko omrežje in NI4OS – Nacionalne iniciative za odprto znanost v Evropi) pa je zaključil s predstavitvijo nacionalnih iniciativ odprte znanosti v Evropi za prihodnost, s poudarkom na jugovzhodni Evropi.
Sklepni del dogodka je predstavljala okrogla miza pod naslovom Izzivi Slovenske skupnosti odprte znanosti, na kateri so sodelovali Marko Bonač (direktor Arnesa), Miro Pušnik (direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani), Janez Štebe (vodja Arhiva družboslovnih podatkov) in Marko Petek (Nacionalni inštitut za biologijo), ki so izpostavili obstoječe dobre prakse slovenskega raziskovalnega okolja in naslovili izzive, med katerimi so bili kot najpomembnejše prioritete izpostavljeni razvoj kadrov in vloga podatkovnih skrbnikov oz. svetovalcev za doseganje ciljev odprte znanosti ter upoštevanje infrastrukturnih zahtev.
Ob koncu je sledila svečana razglasitev ustanovitve Slovenske skupnosti odprte znanosti in predstavitev nove spletne strani Slovenske skupnosti odprte znanosti, s tem pa se je tudi sklenil mednarodni dogodek pod okriljem Arnesa in Univerzitetne knjižnice Maribor, ki je sicer del serije tripartitnih dogodkov Evropskega oblaka odprte znanosti v okviru dejavnosti Evropske komisije.
Prijavite se na obveščanje Slovenske skupnosti odprte znanosti.
Program bomo dopolnili s predstavitvami delovanja Nacionalnega kompetenčnega centra za superračunalništvo in največjega slovenskega superračunalnika EuroHPC Vega na IZUM, predstavili bomo nekaj primerov dobrih praks uporabe zmogljivih superračunalnikov na različnih znanstvenih področjih ter tehnično plat infrastrukture za hranjenje velepodatkov.
Slovensko superračunalniško omrežje – aktualna dogajanja, Samo stanič, Univerza v Novi Gorici, Koordinator SLINGSlovenski nacionalni kompetenčni center (NCC Slovenija), Damjan Harisch, Arnes, koordinator NCC SlovenijaSuperračunalniška izobraževanja, Uroš Lotrič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatikoMednarodne aktivnosti HPC in sodelovanje SLING, Andrej Filipčič, Institut “Jožef Stefan”10 let od odkritja Higgsovega bozona in eksperiment ATLAS, Borut Pavel Kerševan, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fizikoSuperračunalnik EuroHPC Vega – projekti, utilizacija in razvojne aktivnosti, Dejan Valh, Institut informacijskih znanosti
11.00-11.30
Odmor za kavo
11.30-13.30
Računalniški vid, Danijel Skočaj, Laboratorij za umetne vizualne spoznavne sisteme, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatikoAnaliza mikrografov iz krioelektronskega mikroskopa, Matic Kisovec, Odsek za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutuAnaliza govoraIntegrirano modeliranje jedrske fuzije, Leon Kos, Laboratorij za konstruiranje LECAD, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvoSuperračunalništvo in odprti podatki – tehnična plat infrastrukture za hranjenje velepodatkov, Marko Ferme in Janez Brezovnik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
13.30
Kosilo
Dan Slovenskega superračunalniškega omrežja boste lahko spremljali tudi prek prenosa v živo. Del programa sta tudi popoldanski delavnici: Uporabljajmo superračunalnike in Uvod v Linux za HPC, na kateri se je potrebno dodatno prijaviti.
Vabimo vas na spletni dogodek: Poglavje XXXVIII Focus on Open Science: PARIZ
Pri 38. poglavju smo sodelovali z univerzo Paris Nanterre. Ugledna zasedba govorcev bo delila izkušnje o izvajanju strategij Open Science. Dogodek bo potekal virtualno 27. septembra 2022 ob 10.00 po srednjeevropskem času.
Strokovnjaki za ravnanje z raziskovalnimi podatki (RDM), kot so podatkovni skrbniki (Data stewards), igrajo vse pomembnejšo vlogo v raziskovalnih praksah. Vendar taka vloga v akademskem sistemu ni priznana kot poklic. S to anketo bi radi bolje razumeli trenutne in prihodnje karierne perspektive ljudi, ki so bili/so zaposleni kot skrbniki podatkov ali delajo v podobnih podpornih vlogah RDM, in poiskati udeležence (prostovoljce), ki bi lahko podali več vpogleda v njihovo delo. Ta začetna študija bo služila kot izhodišče za preučevanje karierne poti skrbnikov podatkov v različnih regijah in organizacijah.
Anketa bo zaključena 20. oktobra 2022. Rezultati ankete bodo objavljeni v blogih in deljeni prek poštnega seznama RDA.
Prosimo, pomagajte nam pri nadaljnjem razširjanju sporočila znotraj vašega omrežja, zlasti s kolegi iz Afrike, Azije, Avstralije/Oceanije, Severne in Južne Amerike.
