V okviru FAIRSFAIR je izšel nov priročnik za poučevanje in usposabljanje za visokošolske ustanove: How to be FAIR with your data (Kako biti FAIR (pošten) do svojih podatkov). https://doi.org/10.5281/zenodo.5905866
Skupina za profesionalizacijo podatkovnih svetovalcev (data stewards) je objavila nov priročnik »How to be FAIR with your data: A teaching and training handbook for higher education institutions (Kako biti FAIR s svojimi podatki: priročnik za poučevanje in usposabljanje za visokošolske ustanove)« (https://doi.org/10.5281/zenodo.5665492). Zagotavlja praktična orodja, kot so učni načrti, kompetenčni profili FAIR in učni rezultati za dodiplomsko, magistrsko in doktorsko raven ter informacije o oblikovanju tečajev in izvajanju načel FAIR na institucionalni ravni.
Priročnik je ustvarila skupina približno 40 sodelavcev v seriji knjižnih šprintov in kasnejšem uredniškem postopku. Vključuje povratne informacije skupnosti, prejete med javnim posvetovanjem, ki je potekalo avgusta in septembra 2021.
Tiskana publikacija bo izšla v začetku leta 2022.
Priročnik dopolnjuje poročilo o dobrih praksah, ki predstavlja sedem študij primerov uspešnega vključevanja vsebin, povezanih s FAIR in RDM, v univerzitetne učne načrte in poučevanje: https://doi.org/10.5281/zenodo.5785252.
Vodnik je zasnovan kot praktična zbirka orodij za pomoč pri vodenju projekta skupnostne znanosti. Sestavljena je bila iz prispevkov članov skupnosti raziskovalnih knjižnic in je bila temeljito recenzirana.
Oddelek o spretnostih (skills) se osredotoča na uporabo podatkov in to novo vlogo knjižnice pri tem izzivu – pri javnem udejstvovanju in podpori raziskovalcem. Vodnik ponuja številne nasvete, po korakih in konkretne primere projektov. V vodniku boste spoznali različne vloge posameznikov v projektu, vodenje projektov, komuniciranje, uporabo podatkov in znanja, ki jih posredujejo posamezniki, vprašanja podatkov FAIR in kako je mogoče znanstveno pismenost uporabiti za soustvarjanje in izobraževanje v skupnostni znanosti.
Raziskovalci poskušajo nova področja skupnostne znanosti, saj so digitalne storitve prežele številne dele življenja ljudi, kot so – sledenje zdravju v prenosnih napravah, uporaba podatkov za COVID‑19 ter blažitev in spremljanje podnebnih sprememb. Raziskovalne knjižnice so v edinstvenem položaju, da ponudijo okvire in infrastrukture, ki jih je zgradilo gibanje za odprto znanost, za širšo uporabo raziskovalcem v družbi.
Skupnostna znanost je pogosto tesno povezana z ustvarjanjem podatkov. Skupnostno znanost lahko raziskovalec uporabi za ugotavljanje, kateri podatki lahko odgovorijo na njihova vprašanja, ali za povečanje znanstvene pismenosti v širši družbi, tako da pritegne državljane in druge zainteresirane strani, ki jih podatki zanimajo: zbiranje podatkov, pripovedovanje o podatkih ali preureditev podatkov.
Skupnostna znanost je ključni steber odprte znanosti. Priporočilo UNESCO o odprti znanosti prvič omenja soglasje o definicijah in načelih odprte znanosti. Skupnostna znanost ima različne vloge v splošnem prizadevanju odprte znanosti za demokratizacijo znanja.
Vodnik je del tematske serije štirih razdelkov, ki temeljijo na načrtu za odprto znanost LIBER, ki pokrivajo bistvene elemente za podporo projektom skupnostne znanosti: spretnosti, infrastrukturo, dobro prakso in razvoj programov.
FAIRsFAIR je na podlagi rezultatov prve in druge delavnice ter nadaljevanja dialoga s svojimi deležniki organiziral vrsto spletnih sej, na katerih so se zbrali predstavniki projektov INFRAEOSC-5, grozdov ESFRI in projektov e-infrastrukture, upravnega odbora združenja EOSC, FAIRsFAIR Evropska skupina prvakov FAIR in svetovalnega odbora na visoki ravni ter projektnih uradnikov Evropske komisije.
Poročilo ponuja pregled dejavnosti, ki jih izvajajo projekti, vključeni v izgradnjo ekosistema FAIR za Evropski oblak odprte znanosti.
V prvi predstavitvi si bomo ogledali temeljna načela diseminacije rezultatov raziskav v okviru programov Obzorje Evropa, temeljna načela praks odprte znanosti ter podrobneje zahteve glede odprtega dostopa do znanstvenih publikacij. Kaj predstavljajo prakse zgodnjega in odprtega deljenja rezultatov raziskav? Do katerih rezultatov raziskav morate zagotoviti odprti dostop? Kakšne licence morate pri tem uporabiti? Kako sploh objaviti odprte objave? Na ta in podobna vprašanja vam bomo poskušali odgovoriti v okviru te predstavitve. V naslednjih predstavitvah pa boste spoznali načela ravnanja z raziskovalnimi podatki in drugimi rezultati raziskav. Ogledali si bomo tudi načrt ravnanja s podatki v okviru tega razpisa, odprt recenzijski sistem in ostale zanimive prakse na tem področju.